Zelo pogosto vprašanje, ki si ga ljudje zastavimo, je:
"Zakaj je na svetu trpljenje, če obstaja Bog in je dober?"
Ker dejansko ne želimo slišati odgovora, vztrajamo pri svojih predstavah o Bogu. Eni zato trdimo, da je Bog mrtev, drugi ga imamo za hudobnega sadista, ki nas je naredil z določenimi željami, katere ne smemo zadovoljiti, saj nas sicer kaznuje, tretji mislimo, da mu je vseeno, četrti ga imamo za nesposobnega, peti ga imamo za prevaro.
Kaj pa pravi Biblija? Velik del trpljenja prihaja od ljudi - zakaj Bog ne kaznuje hudobnih ljudi? Prvo kot prvo, v božjih očeh smo vsi hudobni in jaz sem vesel, da je Bog potrpežljiv in ne kaznuje takoj. Da, Bog ne kaznuje takoj, saj je potrpežljiv in čaka, da bi se ljudje spreobrnili, da ne bi bili več ljudje, ki zaničujejo njega in življenja ljudi, ampak da bi postali ljudje, ki slavijo njega in življenje. Zaradi tega, pravi Biblija, ljudje govorijo, da Bog ne vidi, da ne bo kaznoval (je nepošten, je mrtev, ne obstaja) itd.
Bog nima veselja s pogubljanjem ljudi, vesel pa je, ko se kdo spreobrne (prim. Ez 18:23).
In kaj še pravi Biblija? Bog je kaznoval Izraelce, ko so začeli častiti druge bogove, kipce, ljudi... ko so začeli izkoriščati in zatirati eden drugega. Ko so živeli praktično kot mi. Sodoma in Gomora - nasilje in seks. Predno jih je kaznoval, jim je vedno povedal, kaj bo storil in zakaj bo to storil. Zakaj? Da bodo vedeli, da je on Bog. To je tolikokrat napisano, da je prav čudež, da nihče ne želi videti tega. Trpljenje ima tako smisel. Življenje brez Boga je trpljenje in Bog jim je to pokazal. Ni pa pokazal tega samo njim, ampak tudi nam, ko to preberemo. Bog nam da na izbiro - ali želimo živeti brez njega ali z njim.
Trpljenje v bistvu obstaja zaradi ljubezni. Ljubezen dopušča možnost izbire. Bog bi prav lahko ustvaril robote, ki bi ga častili in slavili - toda raje kot robote je ustvaril bitja, ki imajo možnost izbire, tako kot jo ima tudi on. Lahko se odločijo za življenje z njim ali pa za smrt. Lahko se odločijo, da ga bodo častili ali pa zasmehovali.
In podobno kot ljudi je ustvaril tudi duhovna bitja, angele. Nekaj njih se je odločilo proti njemu in ti angeli se prikazujejo spiritualistom, vidcem in jim sporočajo razne stvari. Nekateri spiritualisti, vidci so zares čisti prevarantje, drugi pa poslušajo svoje prevarantske "gospodarje" in so ponovno prevarantje.
Bog nam daje priložnost v tem življenju, da se odločimo, s kom želimo živeti. Z njim, ki vedno govori samo resnico (Biblija) ali z lažnivimi bitji, ki hočejo biti bogovi (padli angeli in ljudje). Biti z nekom, ki te ne mara in ki ti laže, ni ravno fino - a veliko ljudi se odloči ravno za to možnost. Komu bomo zaupali? Njemu ali sebi ali vidcem? Ali ga sploh iščemo? Marsikdo pravi, da verjame, da nekaj obstaja nad nami, a če bi resnično verjel, bi začel iskati in bi našel. Slej ko prej bi prišel do Biblije... a to mu ne diši. Pravi, da verjame v obstoj zelo, zelo mogočnega bitja, ki lahko vpliva na njegovo življenje, a ga ne išče. Ne zanima ga, kaj želi to bitje od njega. Ali se oseba laže ali pa je neumna. Le kdo pri zdravi pameti si ne želi izvedeti, kaj pričakuje od njega njegov nadrejeni?! Z nadrejenimi se ni za šaliti ;)
Bog je tisti, ki postavlja pravila. Postavil je pravilo gravitacije in tako naprej. Nam pa je dal možnost, da postavljamo tudi sami sebi pravila - kaj je dobro in kaj ni v naših očeh. Adam in Eva sta jedla z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Nista zaupala Bogu, ampak sta raje zaupala padlemu kerubu Satanu in samemu sebi. In dokler zaupamo človeku in padlim angelom in njihovim religijam in ne njegovi besedi, ki je zapisana v Bibliji, do takrat smo v težavah.
Večina ljudi, ki so verniki nove religije, pravi, da nihče ne umre, da Bog ne bo pokončal nikogar, da smo večni. Ravno to pravi Satan. Sporočilo Biblije je nasprotno sporočilu nove religije. Vedno je Bog rešil manjšino. Večina se je vedno upirala Bogu.
Nova religija uči, da je v nas Bog, da je stvarstvo Bog. Biblija pa uči malo drugače. Mi nismo v božjem kraljestvu. Ko je Jezus začel oznanjati božjo besedo, je rekel - približalo se je nebeško kraljestvo - slepi vidijo, hromi hodijo, mrtvi so obujeni... Takšno je nebeško kraljestvo - v njem je vse ok. In mi zaenkrat še nismo v njem in zato v nas ni Boga, ni ljubezni. Lahko ga pa sprejmemo v svoje srce - in potem nas prerodi. Ne gre za to, kakšen obred si opravil. Če to misliš, sam sebe varaš. Glavna stvar je, kako si se odločil. Kako si se resnično odločil in ne, v kaj prepričuješ samega sebe in druge. Kaj želiš od življenja?
In kaj pravi nova religija - zakaj je trpljenje na svetu? To primerjajo z gosenico, ki postane metulj. To primerjajo s kamenčki, ki se brusijo, dokler ne postanejo dragulji. Tak odgovor da kolesar, ki je vse svoje življenje garal in jemal obenem še poživila, s katerimi si je uničil zdravje. Tak odgovor da lahko kakšen duhovnik, ki uči, da s svojim delom pridemo v nebesa. Biblijski pogled pa je drugačen. Brez Boga ni nič. Glavni poudarek ni na nas, ampak na Bogu. Bolj ko ga spoznavaš, bolj vidiš, da je vse, kar je dobrega na tebi, njegovo delo. Kristjan pravi: "It is he that has made us and not we ourselves..." (Ps 100:3) On nas je naredil in ne mi sami. Ne skrbi, v novejših prevodih Biblije so ta stavek že pokvarili. Kaj pa pravimo mi, dokler želimo živeti brez Boga, dokler se ne zmenimo za Biblijo, ampak imamo raje maše, Maše, Saše, denar? Mi pravimo: "Jaz sem se naredil. Jaz sem to, kar sem, zaradi sebe, no, mogoče mi je pri tem malo pomagala sreča ali življenje ali vesolje ali bog." Uau, stari, svaka čast. Kristjan pa pravi ravno obratno. Bog me je ustvaril... Bog me je naredil...
Dokler misliš, da je v tebi veliko dobrega, ali pa vsaj zrno dobrega, potem ne potrebuješ Odrešenika, Jezusa. Ti si sam svoj odrešenik. In kot tak si zelo daleč od Boga. Ponosen si in Bog se ponosnim upira, pravi Biblija. In tudi mi, ne maramo ponosnih ljudi. Šele ko si priznaš, da potrebuješ Odrešenika, da si sam - ma kakšna gosenica, prej črv, ki se redi na račun drugih - šele potem lahko z veseljem zapoješ verz iz psalma 100, do takrat pa ti gre na živce in ravno zato so ga novodobni "kristjani" ponaredili.
Bog nam daje izbiro in vsakdo od nas se odloči sam za sebe. V izbiro ne moremo nobenega prisiliti. Lahko mu pa lepo povemo, kam ga pelje ena in kam druga pot. O tem, zakaj je trpljenje na svetu, bi lahko še kaj povedal, a bodi zadosti. Če nisi zadovoljen z napisanim, išči naprej :) prosi se in išči in dobil boš odgovor, s katerim boš zadovoljen. Upam pa, da je ta post zadostoval za to, da smo zradirali glavni argument Zmaja, ki ga ima proti Bogu Biblije.
